Območje (severne) Slovenske ceste v preteklosti

foto: Iva J. Roš

Območje Slovenske ceste v Ljubljani že od nekdaj predstavlja glavno povezavo iz severa do središča mesta. V rimskih časih je tukaj, tako kot tudi danes, bila urejena glavna mestna vpadnica, ki je vodila do severnih emonskih vrat (območje Bukvarne na Kongresnem trgu) in naprej skozi obzidje v mesto, oziroma do centra sodobnega mesta. Območje pa ni bilo pomembno zgolj zaradi komunikacije iz severa proti jugu – tudi njegova okolica je igrala vidno vlogo v življenju Emoncev. Večkrat smo že pisali, da se je tukaj v 1. stoletju n. št. izoblikovalo mesto mrtvih, eno izmed emonskih pokopališč, ki se je v naslednjih stoletjih vedno bolj širilo, ključno vlogo pa odigralo v 4. stoletju, saj se je nedaleč stran izoblikovalo središče prvih kristjanov v Emoni. Zanimivo je, da so med posameznimi grobnimi parcelami v osrednjem delu današnje Slovenske ceste bili urejeni tudi posamezni gospodarski objekti. Osrednji del ceste, ki se je nadaljeval skozi obzidje, se je imenoval cardo maximus. Potekal je mimo rimskega foruma ter stanovanjskih četrti do južnih mestnih vrat, končal pa se je v »slepi ulici«. Takoj od južnega mestnega obzidja se je namreč pričelo zamočvirjeno območje, ki je bilo iz agrarnega in urbanističnega pogleda neuporaben prostor, zatorej povezava do tam ni bila potrebna.

Območje Slovenske ceste je bilo po propadu Emone nekaj časa zapuščeno. V srednjem veku pa so njene ruševine in že zdavnaj opuščene zgradbe prebivalci srednjeveške Ljubljane izkoristili kot priročen kamnolom za gradnjo utrjenega mesta, ki so ga v 11. stoletju pričeli graditi pod Grajskim gričem. V renesansi se je na osrednji Slovenski cesti z jamami za strojenje živalskih kož pričela odvijati usnjarska dejavnost in tako je območje ponovno postalo gospodarsko pomembno. Nekako v tem času tudi uredijo s prodniki urejeno cestišče, saj je takrat to območje deloma že bilo urbanizirano, med drugim je tukaj v 17. stoletju bil zgrajen samostan Bosonogih Avguštincev, o katerem smo že pisali v prejšnjem zapisu.

Intenzivne arheološke raziskave, ki zaradi obnove komunalne infrastrukture na Slovenski cesti s prekinitvami potekajo vse od leta 2014, so potrdile izgled tega območja v preteklosti, oziroma ga na novo osvetlile. Podrobneje si o rezultatih teh raziskav lahko preberete na tej povezavi http://www.skupinastik.si/arheoloska-izkopavanja-na-slovenski-cesti-v-ljubljani-zakljucna-misel/.

Od začetka letošnjega julija pa smo arheologi iz Arheološkega konzorcija za Ljubljano, dobili možnost vpogleda v še najbolj severni del Slovenske ceste. Raziskave potekajo ob zahodnem robu cestišča, ob Bavarskem dvoru in pričakovati je bilo, da bomo lahko sledili emonski severni vpadnici, ki poteka tik pod današnjo Slovensko cesto ter jarek, ki je cesto ločeval od grobišča. Posledično smo predvidevali, da bomo dobili vpogled v del pokopališča, ki je tukaj bil tik ob cesti. A v nasprotju s pričakovanji, nismo uspeli dokumentirati ničesar od naštetega. Rimske ostaline so namreč v tem delu zaradi sodobnih poškodb, nastalih zaradi urejanja komunalne infrastrukture v sredini prejšnjega stoletja, bile močno poškodovane, oziroma popolnoma uničene. Smo pa dobili vpogled v mlajše arheološke ostaline, predvsem v novoveško cestišče z jarkom, ki prav tako leži tik pod sodobno Slovensko cesto.

Ko zaključimo raziskave tega dela Slovenske, se pred gradbenimi posegi, ki se po zaključku del na zahodni polovici selijo na vzhodno, tja pomaknemo tudi mi. Raziskave bomo nadaljevali z upanjem, da nam cestišče tam razkrije še kakšno izmed zanimivh antičnih zgodb, ter razkrije vpogled v srednje in novoveški izgled tega dela Ljubljane … Sledite nam še naprej, saj vas bomo o vsem seveda še naprej obveščali 🙂

 

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s